Janković odločno proti pokopu žrtev povojnih pobojev na Žalah. Kako lahko to prepreči?

Konec maja je bil v državnem zboru sprejeta novela zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. SDS, Demokrati ter Nsi, SLS in Fokus, ki so novelo predlagali, so z njo 17. maj znova razglasili za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Obenem pa sprememba zakona nalaga, da posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopljejo na pokopališču Žale v Ljubljani.

Prenos posmrtnih ostankov žrtev na Žale naj bi se izvedel v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Na isto lokacijo bi pokopali tudi naknadno ekshumirane žrtve iz prikritih vojnih grobišč. Na ministrstvu za obrambo so za N1 pojasnili, da trenutno pripravljajo podzakonske akte za izvedbo zakona. Na vprašanje, kdaj se bo prenos posmrtnih ostankov izvedel, niso odgovorili.

Sprejetje zakona je sprožilo številne odzive – medtem ko so to v Novi slovenski zavezi označili za "velikanski premik, ki smo ga čakali vsa desetletja demokratične države", so na levi prepričani, da gre za "izkoriščanje pietete v politične namene".

Pokopu na Žalah že vseskozi ostro nasprotuje tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je dejal, da je pokopališče namenjeno prebivalcem Ljubljane. "Ljubljana bo ostala junaška, mesto heroj, svobodna. Vse bom naredil, da taka ostane," je napovedal še pred sprejetjem novele. Poudaril je, da si žrtve dostojen pokop absolutno zaslužijo, vendar ne na Žalah, kjer da ni dovolj prostora.

Omenil je tudi možnost referenduma, a ob tem dejal, da "ne ve, ali lahko naredijo referendum o tem samo v Ljubljani, ker gre za državni zakon". Obenem pa: "Ne znam si predstavljati, kako bi lahko nekdo zunaj Ljubljane odločal o tem, kaj delamo v Ljubljani."

Referendum, ki ga je omenjal župan, pravno sicer ni več mogoč, saj je bila novela zakona 3. junija objavljena v uradnem listu.

Na občini še preučujejo pravne podlage za ukrepanje

Na dan sprejema novele je Janković napovedal, da bodo s pravnimi službami preučili možnosti preprečitve pokopa. Na vprašanja N1 so na ljubljanski mestni občini odgovorili, da bodo spoštovali veljavni pravni red države, ob tem pa so ponovili, da bodo uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva "za zaščito svojih ustavnih pravic in položaja lokalne samouprave".

In kaj so ta pravna sredstva? "Ker še vedno preučujemo možnosti in pravne podlage za nadaljnje ukrepanje, dokončne odločitve o nadaljnjih pravnih korakih v tem trenutku še nismo sprejeli," odgovarjajo.

Pirnat: Mestni svet lahko poskusi izpodbijati ustavnost zakona

Ustavni pravnik Rajko Pirnat je za N1 pojasnil, da ima občinski svet možnost vložiti zahtevo za oceno ustavnosti, če meni, da zakon posega v ustavni položaj ali v ustavne pravice občine. Tako lahko predlagajo začasno zadržanje izvajanje zakona.

"Sam sicer ne vidim, da bi zakon posegal v ustavne pravice občine, gotovo pa lahko mestni svet MOL poskusi izpodbijati ustavnost zakona," je še dodal Pirnat.

Na ministrstvu za obrambo, kjer so zadolženi za izvedbo zakona, pa ob nasprotovanju ljubljanskega župana poudarjajo: "Zakon (o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, op. a.) velja, zato od vseh državnih organov, lokalnih skupnosti in drugih institucij pričakujemo, da ga bodo spoštovali."